Pred nami je zgodba o strastni ljubezni med mlado Eleonoro Bianchi, hčerjo manjšega genovskega ladjarja, in Sebastianom Garronejem, ki kar naprej sanja o pomorskem življenju, pred časom pa se je bojeval z Garibaldijem. Poročita se in Sebastiano odpluje s prelepo jadrnico Canario, ponosom Bianchijeve plovne družbe, na morje. Ne on ne jadrnica se nikoli več ne vrneta, vendar Eleonora ne preneha upati v moževo vrnitev. Sama vzgaja hčerki in hkrati s trdo roko vodi družinsko podjetje. V središču te družinske slike so trije pari, trije rodovi, ki jih pripoved vodi iz Genove ob koncu 19. stoletja skozi vso Italijo, ob tem pa pripovedovalka osvetljuje skoraj sto let njihove zgodovine, polne vzponov, trpljenja, ponosa, dramatičnih preobratov in nežnega upanja. Francesca Duranti se je rodila v Genovi v znani intelektualski družini. Po študiju jezikov se je nekaj časa ukvarjala s prevajanjem, nato je začela pisati. Med njena najbolj uspešna dela sodijo romani La bambina (Deklica, 1976), La casa sul lago della luna (Hiša ob Mesečevem jezeru, 1984), Lieto fine (Srečen konec, 1987), Effetti personali (Osebni predmeti, 1988), Il comune senso delle proporzioni (Zdrav občutek za sorazmerja, 2000), in poleg Canarie na zadnji plovbi še Come quando fuori piove (2006). Za svoje romane je prejela več nagrad: Bagutta, Martina Franca, Basilicata, Super Campiello, Citta di Milano, Hemingway, Rapallo, Castiglioncello. V Franciji so ji podelili Prix des lectrices de »Elle«. Njena dela so preveden

Nazaj